REZULTATI
Izkoristki pri vseh štirih eksperimentih so si precej blizu, pa vendar se med seboj vsi razlikujejo. Podrobneje si poglejmo primerjave med različnimi poskusi.
Spreminjajmo najprej parameter mase uteži, ki s spuščanjem poganja naše vozilo.
Podlaga: miza
Parameter: masa uteži
Iz tabele in grafa lahko razberemo, da je pri manjši masi uteži (oranžna barva) največja hitrost manjša. To se, kot je bilo že omenjeno, pozna pri velikosti napak, ki nastanejo med merjenjem. Iz razlike med kinetičnima energijama pri obeh poskusih ne moremo sklepati dosti, saj je razlika posledica različne potencialne energije. Nam pa zato lahko več pove izkoristek.
Na mizi se je torej za optimalnejšo izkazala utež z večjo maso.
Podlaga: tla
Parameter: masa uteži
Ugotovitve so analogne zgornjim. Tudi na tleh se je za optimalnejšo izkazala utež z večjo maso.
Primerjajmo sedaj, kakšen vpliv na izkoristek ima podlaga. Pričakovale smo, da bo izkoristek večji na mizi, saj je površina bolj gladka.
Masa: 0,439 kg
Parameter: podlaga
Opazimo, da rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji. Ker imamo enako maso uteži, sta potencialni energiji na mizi (modra) in na tleh (oranžna) enaki in lahko zato primerjamo kinetični energiji vozila pri največji izmerjeni hitrosti. Vozilo je doseglo večjo hitrost na tleh in posledično se je na tleh v kinetično energijo pretvorilo več potencialne energije kot pa na mizi. Tako je izkoristek pri isti masi uteži večji na tleh.
Poglejmo, če se s temi rezultati skladajo tudi rezultati primerjave eksperimentov z lažjo utežjo.
Masa: 0,356 kg
Parameter: podlaga
Rezultati zadnje primerjave se ujemajo s prejšnjo. Spet opazimo, da je vozilo pri isti masi uteži doseglo večjo hitrost na tleh. Posledično je na tleh tudi večji izkoristek.
Glede na rezultate, ki se ne skladajo z našo napovedjo (pri napovedih smo razmišljale intuitivno in se nismo preveč ozirale na to, kako različni dejavniki zares lahko vplivajo na gibanje vozila), smo razmišljale o tem, da je verjetno na tleh zaradi ne preveč ravne površine vozilo med vožnjo rahlo poskakovalo, zaradi česar je poskakovala tudi utež med spuščanjem. Tako je lahko nekaj pridobila na višini, kar pomeni, da je vozilo imelo še nek dodaten prihodek energije, ki se je nato spremenila v kinetično. To tezo bi lahko verjetno preverili tako, da utež ne bi bila del vozila in tako gibanje vozila ne bi vplivalo nanjo, temveč bi veljalo le obratno.
Drug razlog za take rezultate bi lahko bilo tudi spodrsavanje koles na mizi. Naše vozilo namreč ni imelo koles z izrazitim profilom, temveč ravno nasprotno. Vpliv spodrsavanja bi lahko preverile tako, da bi na obod kolesa prilepile denimo rdečo piko, nato pa bi posnele vozilo na mizi in opazovale, kako se pika giblje. Ker med spodrsavanjem deluje sila trenja, se tako energija izgublja.
Seveda je povsem mogoče tudi to, da je prišlo do merskih napak. Te napake bi lažje opazile, če bi lahko opravile več meritev in statistično ocenile odstopanja od povprečja. Mogoče razlika v izkoristku vendarle ni tolikšna kot v našem primeru in razlika v podlagi na samo gibanje ne vpliva veliko.
